Slovenska Obala ima svoj boksarski domicilj v Boksarskem klubu Portorož. Leta 2013 ga je ustanovil Nikola Juretić iz Lucije, nekdanji boksar tržaškega boksarskega kluba Spt Pino Culot, ki je odgovoren za vodenje in treniranje v klubu. Interesa za boks v Portorožu je trenutno zelo veliko, v klubu pa imajo zavidljive rezultate na tekmovalnem področju.
Sam pravi, da je bila Istra vedno povezana z boksom. “Vsi poznamo legendarnega zdaj že preminulega jugoslovanskega boksarskega šampiona Matea Parlova iz hrvaškega Pulja, marsikdo pa ne ve, da je bil v Izoli rojen še živeči italijanski boksarski velikan Giovanni “Nino” Benvenuti. Očitno je na področju Istre dobra klima za nadaljevanje boksarske tradicije.”
Zadnjih sedem let v BK Portorož jasno nakazujete, da se z delom in vizijo lahko ponovno rodijo uspešne boksarske zgodbe. Kako se je začelo?
“Sam sem boksal za boksarski klub v Trstu z imenom Spt Pino Colot. Omenjeni klub je bil takrat zame najbližji. V Sloveniji mi je bila najbližja opcija v Ljubljani. Službeno sem opravljal delo potapljača, nekega dne pa je v službeno skladišče prišel fant, ki me je vprašal ali bi ga lahko naučil osnov boksa. Takrat sem imel le eno boksarsko vrečo. S časom smo širili prostore in še v istem letu smo nato ustanovili tudi klub. Dobro smo delali in v letu 2014 smo imeli že tri državne prvake. Naslovi državnih prvakov so se nadaljevali tudi v prihodnje. Sam sem se pred obdobjem boksa poklicno ukvarjal s potapljaško dejavnostjo, sedaj pa sem se je v celoti posvetil portoroškemu klubu, saj menim, da za resno delo v tekmovalnem boksu ni časa za polovičarstvo. Okolje je naš klub in boks kot športno dejavnost zelo dobro sprejelo, kar je dokaz na odzivu občinstva, ki naše boksarske dogodke napolni do zadnjega stola.”
Katere izmed vaših boksarskih varovancev bi lahko izpostavili na tekmovalnem nivoju?
“Trenutno sta naša najboljša boksarja Tadej Černoga, naš edini boksar z mednarodno kategorizacijo in Patrik Remištar, sicer še zelo mlad boksar, ki pa že kaže pravi potencial. Oba sta tudi domačina iz občine Piran. Seveda pa imamo še veliko potenciala v ostalih borkah in borcih. Vsi od tekmovalcev pa se zavedajo, da ring ne dopušča nepripravljenosti in vedno pokaže kdo je v danem trenutku boljši.” Pomembne bodo olimpijske kvalifikacije za Tadeja Černogo, evropsko prvenstvo pa za Patrika. Pomembno pa je, da se prikažemo v najboljši luči v slovenski ligi in na izbranih boksarskih turnirjih v tem delu Evrope.
Kakšna je trenutna situacija v klubu v povezavi z BZS? Ali sodelujete tudi z bližnjimi klubi ob obali Jadranskega morja?
“Naš klub šteje 150 članov, redno aktivnih pa je 70. Vedno več je tudi ženskih predstavnic, ki odkrivajo strast do boksa. Želim si, da se kadrovsko razširimo na trenerskem področju, saj sem v normalnih časih sam zaradi tekmovanj in priprav odsoten dobra dva meseca na leto. Dobro je naše sodelovanje z Občino Piran. Potrebno je omeniti partnerstva s sponzorji, ki nam pomagajo pri realizaciji letnih projektov na tekmovalnem področju ter ob organizaciji dogodkov pri nas. Najpomembnejši šport pri nas je jadranje s številnimi odmevnimi rezultati, boks pa je zagotovo med prvimi tremi, kar nam daje tudi navdih za prihodnost. Želim pa si predvsem dobrega odnosa in dela z BZS, saj je dobre temelje sodelovanja naredil že nekdanji predsednik Sašo Pučko. Boks v Sloveniji je v porastu, sam pa se zavedam, da nas vse skupaj v klubih in na zvezi čaka še veliko dela in sodelovanja na organizacijskem in strokovnem področju.
Sicer pa dobro sodelujemo s klubi na Hrvaškem, predvsem s kluboma iz Reke in Pulja, v Italiji pa redno s Trstom in s klubi vse do Benetk. Enostavno se vsi zavedamo, da si moremo pomagati v sparingih in prisotnostjo na turnirjih. Italija in Hrvaška sta uspešni boksarski naciji in za nas je pomembno, da se lahko v ringu pomerimo z njimi. Zaenkrat smo vsi zadovoljni vzajemnim sodelovanjem saj klubi nimajo vedno na voljo treh kvalitetnih boksarjev v kategoriji. Zaradi situacije s Covid-19 pa je težko načrtovati aktivnosti in žal ne moremo preveč obljubljati za prihodnje obdobje.
Kdaj prihaja čas za prestop v profesionalni boks pri Tadeju Černogi in ostalih naših boksarjih?
Tadej se bo z dobrim delom hitro pojavil tudi na profesionalnem nivoju, je pa dosti odvisno od olimpijskih kvalifikacij. Res pa je, da v Sloveniji kar nekaj pravega potenciala, ki pa potrebuje določeno kilometrino. Verjamem, da zaradi prestopa na profesionalni nivo še ni takoj pomembno iti v tujino, saj se v slovenskih klubih dela dobro. Vse potrebuje svoj čas za nabiranje izkušenj in rast, da se tekmovalka ali tekmovalec prebije do kvalitetnejših nasprotnikov.
Kaj svetujete mladim boksarjem in njihovim staršem?
Lahko jih povabim v naš center, da se spoznajo s svetom boksa. Vsak si ustvari svojo sliko in na podlagi nekaj treningov se odloči kaj je zanj najboljše. Sam zaenkrat še nisem naletel na problematične starše, pomembno pa jim je že v začetku predstaviti celotno sliko o boksu in jim vedno pustiti odprta vrata, da vidijo kaj in kako delamo. V boksu se dela sistematično. V začetku niti ni fizičnih kontaktov, kasneje se mlade boksarje pravilno in postopoma usmerja. Najprej so krajše runde, obvezna je uporaba zaščitnih čelad, sodniki pravočasno zaustavijo dvoboje, nato se dodajajo runde in nato se vedno bolj poglabljamo v boksarske izzive.
Ima tudi rekreativni boks perspektivo v Portorožu in ali obstaja tudi kakšna povezava z razvojem športnega turizma na boksarskem področju?
Dekleta in fantje imajo možnosti za dober trening boksa, kar je najpomembnejše. Interes za boksarsko rekreacijo je velik in za trening boksa nismo nikoli prestari. Fizični trening pomaga ljudem do boljšega počutja in večjega zadovoljstva v življenju. V Portorož na dopust pogosto prihajajo tuji in domači boksarji, ki pa ga kombinirajo s treningom v naših prostorih.
