Železničarski boksarski klub Maribor je najstarejši slovenski boksarski klub v Sloveniji. Ustanovljen je bil že v letu 1937. Kontinuirano delo z boksarji v klubu sedaj v zelo dobrih pogojih opravlja nekdanji uspešen boksar Igor Rašić, ki je se je v epskih dvobojih na amaterskem velterskem nivoju pogosto pomeril z Dejanom Zavcem, katerega je kot eden izmed redkih Slovencev v mladinskih kategorijah tudi premagal. Član ŽBK Maribor je bil pred vstopom v svet profesionalnega boksa tudi naš najboljši boksar Dejan Zavec, ki je treniral pod vodstvom trenerja Stanislava Milutinovića. Igorja Rašića v trenutni generaciji najstnikov navdihuje izjemna ekipna povezanost mladih boksarjev, kjer se čuti, da so kot prava mariborska boksarska družina, ki si bo s trdim delom pridobila dobre temelje za še resnejši vstop v ring in življenje.
Igor Rašić je po srednji šoli v letu 1993 svoje poletne počitnice preživljal na priljubljenem kopališču Mariborski otok, kjer ga je prijatelj povabil, ker je vedel, da je ljubitelj borilnih veščin na trening boksa. Igor se spominja svojih prvih korakov v svet: “Sprva doma niso bili navdušeni nad odločitvijo, kasneje pa smo vsi skupaj gradili mojo boksarsko kariero in nenazadnje je tudi moj oče postal dolgoletni sekretar Boksarske zveze Slovenije. Sem pa zelo ponosen na svojega sina Luko Rašića, ki gre po mojih boksarskih stopinjah in z dobrim ter vztrajnim delom že nakazuje, da jabolko ne pade daleč od drevesa.”
Sed犀利士
aj že skoraj deset let delujete v klubu kot trener. Kakšni so sedaj občutki, ko se kot trener ozirate nazaj na svojo kariero?
Boks je težek šport in vloge trenerjev so zelo pomembne in morajo biti strokovne. Trener prevzema v boksu veliko odgovornost. Moj prvi trener je bil Darko Šerbinek, sledili smo mu Franc Krajnc, Emil Žurman in Srečko Fridl. Trenersko delo je nadaljeval Stanislav Milutinović s katerim se je pri meni začel bolj resen boks in pri katerem sem ugotovil, kaj boks sploh je. Naučil me je številnih življenjskih lekcij na svoj zelo motivacijski način. V času takratnih sparing borb z Dejanom Zavcem s Ptuja in Vlatkom Nikolovim iz Koroške sem vedno pogrešal ekipno povezanost, da bi bivali skupaj v enem kraju in bili povezani kot dobra klapa. Žal smo po težkem treningu ali sparingu šli vsak svojo pot domov. Sedaj pa lahko za trenutno generacijo povem, da doživljam točno to, kar sem takrat pogrešal in me sedaj še bolj osrečuje in mi daje velik motiv za prihodnost. V življenju sem se veliko naučil iz lastnih napak, ki so vplivale tudi na mojo kariero in življenje, vendar sem se pobral in v boksu sem vedno znova našel smisel, ki me je pripeljal do trenutne situacije, ko uživam v profesionalnem delu v boksu in v srečnem družinskem življenju.” Igorjevo zanimivo življensko in boksarsko zgodbo z vzponi in padci je v pisani besedi strnil Dejan Kaloh, rekreativni boksar in avtor knjige z naslovom “Na noge!”.
Kaj bi izpostavili pri novi mariborski boksarski generaciji?
“V ŽBK Maribor smo imeli veliko dobrih boksarjev kot nekdaj Darko Celinger, ter v zadnjih letih Edin Sejdinović in Sadik Gashi. Sedanja generacija so predvsem fantje stari od 13 do 18 let. Polni so energije in volje za trening s ciljem po zmagi v ringu. Med njimi je Timon Babić, ki ima izjemne predispozicije in že tudi določene potrebne izkušnje iz ringa, imamo pa tudi Tino Oblak, ki se je v lanskem letu odločila stopiti na tekmovalno pot. Izjemno sem ponosen na vse svoje varovance. Z nami je tudi mlad fant Mohammad Dawood Rezai, ki je prišel v Slovenijo kot begunec iz Afganistana in je po naključju svojo srečo našel ravno v Mariboru, kjer se sedaj šola za mehanika in trenira boks v ŽBK. Vesel sem, da smo lahko del njegove zgodbe in ko vidim kako vsi držijo skupaj, bolj zadovoljen sploh ne morem biti. Boks nam daje življenjske lekcije in boksarski trening pred borbo je zame dolg kot maraton, ki ga je pač potrebno oddelat. Še vedno velja, da se borba odtrenira na treningu, na ring se gre le po medaljo kot radi rečemo v našem svetu.”
Vedno znova pa beseda nanese na Dejana Zavca za katerega pravi, da je vedno vedel kaj dela in kaj je njegov cilj. “Dejan je šel na trening nogometa, postal pa je svetovni prvak v boksu! V ringu sva bila rivala, kljub vsem pa sva bila vedno dobra prijatelja. Vesel sem, da je bil del našega kluba in da je s pomočjo Mariborčana, Tomaža Barade, naredil prvi korak v profesionalni karieri. Verjamem, da bo tudi Dejan Zavec marsikomu z veseljem odprl vrata do naslednjega koraka tudi v svet profesionalnega boksa v kolikor ga bo le-ta prepričal z delom in odnosom.”
Vidite porast tudi v rekreativnem boksu in individualnih treningih?
“Najprej moram povedati, da imamo odlične pogoje za trening z ringom in 22 vrečami. V klubu imamo petdeset članov, ki redno trenirajo, smo pa v boks na novi lokaciji vpeljali že več kot tristo boksarjev. Imamo veliko rekreativcev, ki so z nami že vrsto let in jim je boks del vsakdana tudi do štiri krat tedensko. Pri nas so možni tudi individualni treningi. Na treningu boksa sva se spoznala tudi s sedanjim predsednikom ŽBK Maribor, Robertom Reharjem, ki za naš klub zelo dobro skrbi, kar je vidno tudi v zadnji letih delovanja kluba. V Mariboru, ki je športno mesto ima zato tudi boks svoje pomembno mesto. Ključno je imeti dobre pogoje, da se lahko strokovno in v miru posvečaš svojemu delu in se vsakodnevno učiš novih vsebin in boksarskih modrosti. V veliko čast in veselje mi je, da sem v rednem stiku z legendarnim boksarskim trenerjem Slobodanom Andjelićem, pri katerem se marsičesa naučim ali preko pogovora preverim svoje razmišljanje. Pridobljeno znanje s pridom prenašam naprej na mlade mariborske boksarske upe. Mi bomo v Mariboru še naprej razvijali olimpijski boks, bomo pa videli kaj bo prinesla prihodnost.”
