Damjan Habjanec: “Boksarska zveza Slovenije odslej s selektorjem”

V času priprav na božične praznike smo se pogovarjali z Damjanom Habjancem, predsednikom Boksarske zveze Slovenije, Ptujčanom, ki nam bo razkril nekaj zanimivih pogledov na svet športa ter vodenja. Sam ima veliko izkušenj z vodenjem, saj prihaja iz podjetniških vod, je družinski človek in strasten športnik, kurent, ljubitelj morja ter svetovni popotnik, ki rad presega svoje meje na najvišjih vrhovih sveta v Himalaji.

Kdaj v življenju ste se prvič srečali z borilnimi športi in kdaj ste vzljubili boks?

Prvo srečanje je bilo v srednji šoli, ko sem štiri leta treniral kickboks. Pred nekaj leti sem začel z rekreativnimi treningi boksa, ki pa so postali pomemben del mojega življenja.

Kaj je botrovalo k odločitvi za kandidaturo za mesto predsednika Boksarske zveze Slovenije?

Pobuda za kandidaturo je prišla s strani Dejana Zavca. Pogosto sva se srečevala na treningih boksa in ocenil je, da bi lahko bil primeren kandidat. Sem dobro premislil in sprejel veliki izziv.

 

Foto: arhiv Damjana Habjanca

 

Kakšni so občutki po dobrem letu in pol na čelu BZS?

Z Dejanom Zavcem sva se temeljito pogovorila in obiskala bivšega predsednika BZS, Saša Pučka, s katerim smo prišli do ocene stanja v minulem obdobju.  Pravkar smo v fazi konsolidacije BZS v administrativnem smislu, kajti prej je vse to slonelo predvsem na eni osebi, kar pa ni lahko iz vidika operative. Določene stvari smo sedaj porazdelili, kljub temu pa je cilj, da delujemo transparentno in predvsem strokovno. Pravkar smo v noveliranju krovnih dokumentov,  kot sta pravilnik tekmovanj in disciplinski pravilnik BZS. Pripravljamo potrebne vsebine za skupščino BZS, ki jo bomo sklicali takoj, ko se vzpostavi normalizacija stanja po koroni, da jo lahko korektno izvedemo v živo.

Katere novosti lahko pričakujemo v prihodnje?

Organizacijske spremembe v smeri strokovnega dela in izbira reprezentance pri največjih tekmovanjih. Pomembno je izbrati prave osebe za v ring in tudi jasno določiti katere dogodke BZS tudi finančno podpira. Krovne boksarske organizacije v tujini so odgovorne za največja tekmovanja, kot so državna tekmovanja pod okriljem nacionalnih boksarskih zvez, evropska in svetovna prvenstva ter Olimpijske igre. Določeni nastopi na sicer zanimivih turnirjih po Evropi pa so bolj klubska domena in nikakor ne domena nacionalnih zvez. Boksarska zveza Slovenije je v prvi vrsti pristojna za reprezentančne nastope.

Zaradi nesoglasij v preteklosti se je na mojo pobudo ustvaril petčlanski strateško strokovni svet, katerega predsednik je Dejan Zavec, ki sem ga imenoval jaz, ostale štiri člane pa skupščina BZS.

Delo v strateškem strokovnem svetu ni delovalo kot sem si želel. Težko je zadostiti vsem željam klubov. Prav zaradi določenih pritiskov glede izborov sem prišel do zaključka – na zadnjem kolu lige pred zaostritvami z ukrepi vezanimi na korona virus, da v BZS nujno potrebujemo selektorski način. Selektor bi neodvisno izbral kandidatke in kandidate za reprezentanco Slovenije. Našega kandidata in njegovo delovanje smo minuli konec tedna tudi predstavili klubom, imamo njihovo soglasje in sedaj smo v fazi zaključevanja selektorskih pristojnosti.

 

Imamo v Sloveniji dovolj izobražen trenerski in sodniški kader?

Imamo, kljub temu pa vedno večjo pozornost polagamo izobraževanju sodnikov, pri trenerjih pa pripravam za potrebno licenciranje. Želim si, da bodo do konec marca 2021 izpolnjeni pogoji za normalno izvedbo izobraževanj, saj bomo drugače primorani biti virtualno aktivni preko e-izobraževanj. Ne želimo, da vsak dela po svoje, ker na tak način ne bo napredka. Pomembno je, da trenerji lahko z našo pomočjo pridobijo nacionalno in AIBA licenco. Licence so izjemno pomemben del financiranja klubov in zveze, saj se je potrebno zavedati, da levji delež sredstev še vedno prihaja iz občinskih dotacij za razvoj športa.

Uspešno vodite podjetje Reseda. Obstajajo kakšne zanimive vzporednice med poslom in boksom?

Zelo malo je podobnosti, boks je specifično okolje, ki mu manjka predvsem pragmatičnosti in samokritike. Pomembno je zavedanje, da moramo biti v športu dovolj samokritični in si moramo poiskati pomoč, v kolikor sami nimamo dovolj določenega znanja.

V podjetništvu se jasno ve kaj je belo in kaj je črno. Številke svoje povedo. Seveda pa je nekaj zadev podobnih glede dela, vztrajnosti in predanosti. Šport ima popolnoma druge zakonitosti delovanja, ki jih je za kvalitetno delo nujno spoštovati. Vse te zadeve pa je potrebno urediti krovno na Boksarski zvezi Slovenije in nato naše poslanstvo preko klubov širiti na nivo bork in borcev v ringu. Kvalitetno delo bodo na tak način še bolj prepoznali sponzorji iz gospodarstva.

Kateri boksarji v Evropi in globalno so na vas naredili največji vtis?

Kar se tiče naše regije je to vsekakor Dejan Zavec, globalno pa Mike Tyson.

Kako izgleda vaša boksarska rekreacija?

Najprej je 15 minut za ogrevanje, sledi 45 – 60 minut treninga s fokuserji ter vaje za fizično pripravljenost. Na koncu pa še rahli sparing do 15 minut z boksarskim trenerjem.

Pogled na skupinski rekreativni in individualni trening boksa?

Oboje je po pričevanju klubov v porastu. Dejansko v boksarski rekreaciji ne gre za brutalno aktivnost v ringu, kot si kdo predstavlja. Boksa se vedno najprej z glavo, nato pa sledijo premišljeni udarci… Rekreativno je boks zelo nedolžen šport v smislu poškodb, iz vidika fizičnega vložka pa je to maksimum, kjer v eni uri človek naredi izredno veliko za svojo dušo in telo.

Kako doseči širšo popularnost boksa v Sloveniji?

To je kompleksna zadeva, vendar je izjemno pomembno medijsko izpostavljanje vsega, kar je povezano z boksom. Priporočljivo je imeti dobre foto in video vsebine, s katerimi gradimo prepoznavnost. Prepoznavnost pa dobimo z uspehi na tekmovalnem nivoju in tukaj je pomembno, da prihajajo novi obrazi boksark in boksarjev v ringu. Hvala bogu je tukaj Dejan Zavec, ki nam je trdno tlakoval pot. Z njegovo pomočjo in globalnimi povezavami ohranjamo stik z evropskim in svetovnim boksarskim svetom.

Sami si postavljate zelo visoke cilje v življenju. Poznamo vas tudi po številnih ekstremnih podvigih. Kam vas bo pot ponesla v prihodnje?

Za mano sta dve odpravi v Himalajo. Zelo zahtevne ekspedicije, ki terjajo veliko mero pripravljenosti in pazljivosti. Cilj za leto 2021 je Aconcagua, s 6.962 metri nadmorske višine najvišji vrh Amerike in južne poloble v argentinskih Andih. Za ta 30-dnevni izziv nas čaka šest mesecev treninga vsaj štiri krat na teden.

 

Damjan Habjanec v Himalaji, foto: Uroš Sever