Dalibor Grbić, ustanovitelj in glavni trener ljubljanskega boksarskega kluba Knockout je velik ljubitelj borilnih veščin odkar pomni. Najprej se je preizkusil v kickboksu, kasneje je sledil prehod v boksarski ring. Sam zase pravi, da ko se enkrat zaljubiš v boks, potem več ni izhoda. Mož in oče treh otrok se danes profesionalno ukvarja z razvojem boksa v ljubljanskih Mostah. Sam je bil prvi sparing partner svetovnega vojaškega boksarskega prvaka Roberta Krambergerja v letu 2004 pri Slobodanu Andjeliću. Letos teče že enajsto leto uspešnega delovanja kluba v Ljubljani, ki ima trenutno v ognju zelo perspektivnega mladinskega boksarja Dejana Laburića, ki se je pred nekaj tedni udeležil svojega krstnega nastopa na mladinskem boksarskem SP v poljskih Kielcah.
Dalibor, kaj so tvoji najljubši spomini iz tvojega aktivnega ukvarjanja z boksom?
Sam sem bil državni boksarski vice prvak Slovenije, najbolj aktiven pa sem kot prvi sparing partner Robertu Krambergerju, ki je leta 2004 postal svetovni vojaški boksarski prvak. Svoje boksarsko znanje sem pridobival pri trenerju Slobodanu Andjeliću, ki je zame še vedno alfa in omega slovenskega boksarskega trenerstva. Veliko stvari, ki sem jih delal pri njem sedaj s pridom prenašam tudi na nove generacije. Pomembno je konstantno izobraževanje v svetu boksa in predvsem uporaba pridobljenega znanja preko AIBA izobraževanj, prenosa izkušenj številnih trenerjev, oddelanih sparingov in seveda dvobojev v ringu. Tukaj pridobivamo tudi boksarski trenerji svoje potrebne izkušnje, ki nas dodatno bogatijo.
Pred tedni sta se z Dejanom Laburićem vrnila iz Poljske, kjer sta bila kot edina predstavnika Slovenija na mladinskem SP v Kielcah, kjer je vse potekalo v strogih pravilih zaradi korona virusa.
Res je, bila je zelo zanimiva izkušnja, kjer sva z Dejanom Laburićem prišla kljub porazu do zelo pomembnih zaključkov, da so lahko slovenski boksarji zelo konkurenčni in uspešni v svetu boksa. Na Poljskem je bilo vse zelo dodelano glede korona ukrepov in žal nisva mogla svojega prostega časa izkoristiti za kak dodaten sparing s kakšno kubansko ali drugo svetovno boksarsko šolo. V hotelu sva imela dobre pogoje za trening, vse ostalo pa je bilo namenjeno predvsem počitku pred borbo. Na vseh teh večjih prvenstvih prihajajo nasprotniki katerim smo konkurenčni, kar je dokazal tudi Dejan v dvoboju z madžarskim predstavnikom in njegovo številčno ekipo. Pri teh tekmovanjih je potrebno priti do občutka, da so vsi boksarji na približno istem nivoju in da so vsi iz “mesa in krvi”, le da je naziv mednarodnega dogodka na najvišji svetovni ravni. Potrebno pa je pohvaliti Dejana, saj gre za izjemno marljivega in nadarjenega boksarja, ki ima vse potrebne karakteristike, da se razvije v vrhunskega boksarja. Obema je bila to izjemna izkušnja, ki nama bo koristila v nadaljevanju njegove boksarske kariere. Na podlagi svojega delovanja v boksu lahko povem le to, da želim slovenskim borcem več dvobojev, ker jih imamo žal premalo. V enem koledarskem letu jih imaš v Sloveniji okrog osem, po številnih državah v svetu pa prakticirajo do dve borbi na mesec. Manjka nam kilometrina in predvsem izkušnje iz ringa. Kar se tiče tehnike in treningov ne zaostajamo, manjkajo nam pa boksarski dvoboji. Vesel sem, da smo končno ponovno pridobili tudi nacionalnega boksarskega selektorja, ki sedaj lahko bdi nad slovensko boksarsko prihodnostjo. Zelo dobro sodelujemo z njim, vidi pa se tudi pomembne korake v slovenskem boksu, da smo pristopili v pomemben projekt Regionalne klubske boksarske lige, ki se trenutno formira na področju bivše Jugoslavije. Združena in realna slovenska stroka s kvalitetno organizacijo treningov in tekmovanj je pogoj za selektorjevo uspešno delovanje.
Dalibor, skoraj enajst let je boks del tvojega vsakdanjika. Zraven treningov, ki jih izvajaš, pa vsakodnevno tudi sam narediš naporen boksarski trening.
Letos septembra imamo enajsto obletnico, kjer je veliko lepih spominov, vloženega truda in številnih odrekanj. Na začetku smo delovali kot rekreativna skupina, kasneje, ko pa smo imeli vse pogoje za članstvo v Boksarsko zvezo Slovenije, pa smo se ji z velikim veseljem pridružili tudi na tekmovalnem nivoji, kjer smo nanizali številne visoke dosežke za naš klub. K nam v klub so pogosto zahajali tudi številni borci, ki so imeli zelo lepo ročno tehniko. To so bili Bor Bratovž, Rok Štrucl, Miran Fabjan, Franci Grajs, brata Smole, ki so k nam prihajali iz različnih borilnih veščin kot so kickboks, tajski boks,… kjer so bili deležni velikih uspehov in so konstantno zmagovali. Dokaj hitro po ustanovitvi kluba se je pojavila tudi želja po boksarskem treniranju tudi z otroci, kjer imamo sedaj dve skupini in sicer od 6-12 in od 12-16 let. Veliko se dogaja skozi zanimivo igro in otroci pridobijo potrebno koordinacijo, številni izgubijo prekomerne kilograme, izboljšajo fizično moč, naučijo se svojih prvih boksarskih korakov v boksu, ki pa jih kasneje nadgrajujemo. Zavedamo se, da je zdrav duh v zdravem telesu najbolj pomemben v življenju. Pri nas najdejo svoj vsakdan številni rekreativci in rekreativke, saj že nekaj let uspešno izvajamo tudi fitboks za ženske. Vsa ta leta imamo veliko individualnih treningov, kjer številni poslovneži pred začetkom svojega dela opravijo trening boksa. Pravijo, da je boks idealna aktivnost proti stresu in hitremu življenjskemu tempu. Vsakdo, ki še ni prepričan, da je boks pravšnji šport zanj, lahko preizkusi možnost tedna brezplačnih, neobveznih treningov, ki jih lahko izkoristi pred včlanitvijo v boksarski klub Knockout. Vesel sem, da sem lahko dnevno tudi več kot deset ur prisoten v boksarski telovadnici, kjer se odlično počutim med svojimi boksarskimi somišljeniki. Veliko mi pri delu pomaga tudi trener Srečko Tomić, ki je bil boksar leta v sezoni 2014/15. Za še boljše delo v boksu pa bi si v prihodnje želel predvsem možnost postavitve ringa v naši telovadnici. Vsem zainteresiranim za vadbo boksa pa priporočam, da si lahko pridobijo vse pomembne informacije o boksarskem klubu Knockout Ljubljana v Mostah na naši spletni strani www.boks-knockout.si.
